Vila Maraviglia: od fašistične zgodovine do skorajšnjega "domovanja" slovenskega veleposlaništva v Rimu

Zunanji minister Tone Kajzer si je ob julijskem obisku v Rimu, na katerem se je sestal z italijanskim zunanjim ministrom Antoniom Tajanijem, ogledal tudi vilo Maraviglia. "Veseli me, da bo kmalu gostila slovensko ambasado v Italiji ter predstavljala sodoben in dostojen prostor za krepitev odnosov med našima državama," je ob objavi posnetka ogleda zapisal na družbenih omrežjih.

Po besedah nekaterih naših sogovornikov z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pa Kajzer ni skrival nezadovoljstva zaradi predolgega obnavljanja vile. To nezadovoljstvo je bilo mogoče zaznati tudi iz besed v njegovem zapisu, da ministrstvo vilo "obnavlja že dlje časa".

Vila Maraviglia je ena od 13 nepremičnin iz premoženja diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanje SFRJ, ki so po sporazumu o vprašanjih nasledstva pripadle Sloveniji. Konec 20. let prejšnjega stoletja je dal vilo zgraditi eden vodilnih privržencev fašističnega gibanja Maurizio Maraviglia, ko jo je italijanska država v času vojne nacionalizirala, pa jo je fašistični vodja Benito Mussolini leta 1941 poklonil voditelju Neodvisne države Hrvaške (NDH) Anteju Paveliću.

Slovenija vilo leta 2012 prevzela v slabem stanju

Po propadu NDH je prestižna vila prišla v last Jugoslavije, nato pa je služila kot rezidenca jugoslovanskega veleposlanika. Slovenija jo je leta 2013 prevzela že v precej slabem stanju.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so najprej menili, da bi bilo vilo Maraviglia najbolje prodati. Ocenjevali so, da bi zanjo dobili okoli 20 milijonov evrov, za ta denar pa da bi lahko kupili nove prostore za veleposlaništvo v Rimu, nekaj pa bi ga ostalo še za kakšno ambasado drugod po svetu. Prav tako je bilo mogoče slišati ocene, da je omenjena vila, katere neto površina je skoraj 1.900 kvadratnih metrov, ob njej pa je okoli 3.200 kvadratnih metrov vrta, za peščico zaposlenih na veleposlaništvu prevelika in da bo vseskozi "jama brez dna".

A so si nato na zunanjem ministrstvu premislili in se odločili za obnovo vile. To so utemeljevali z dolgoročno rešitvijo vprašanja prostorov veleposlaništva v Rimu in rezidence tamkajšnjega veleposlanika, na sprejem odločitve pa naj bi pomembno vplivalo tudi to, da se vila nahaja v elitnem rimskem območju Parioli. Leta 2019 so tako na zunanjem ministrstvu napovedali, da naj bi obnova trajala okoli leto in pol, zanjo pa naj bi potrebovali približno 2,8 milijona evrov. A sedem let kasneje obnova še vedno ni zaključena, napovedani znesek pa se je v tem času precej povečal.

V vili potekajo zaključna obnovitvena dela

Na MZEZ sicer navajajo, da je ministrstvo celovito obnovo objekta začelo leta 2021, prva faza pa se je zaključila spomladi 2024. Ob tem dodajajo, da je na potek dela in njegovo trajanje v tem obdobju vplivalo več dejavnikov: od omejitev pri izvajanju del v Italiji zaradi pandemije covida-19 do nepredvidenih nujnih dodatnih del zaradi starosti objekta pa tudi zahteve pristojnih organov za spomeniško varstvo in urejanje vrtov, za uresničitev katerih so bila potrebna ustrezna soglasja.

Zdaj v vili Maraviglia potekajo zaključna obnovitvena dela, pravijo na MZEZ. Glede na sedanjo dinamiko je predvideno, da se bodo gradbeno-obrtniška dela na objektu zaključila do konca novembra letos. Sledili bodo še opremljanje in zaključna dela na področju varnostno-tehničnega opremljanja, kar je v domeni ministrstva.

To pa pomeni, da do selitve v vilo Maraviglia v letošnjem letu zagotovo še ne bo prišlo. Na to kaže tudi podatek, da so najemno pogodbo za začasni najem stanovanja za novo veleposlanico v Italiji Melito Gabrič, ki v Rim odhaja te dni, sklenili do konca februarja prihodnje leto.

V mansardi rezidenca veleposlanika

V vilo Maraviglia se bo po končani obnovi preselilo slovensko veleposlaništvo v Rimu, prostori v mansardi pa bodo namenjeni rezidenci veleposlanika oziroma veleposlanice. V manjšem pomožnem objektu ob vili bodo urejeni prostori za konzularno poslovanje s strankami in prostori za potrebe varnostne službe ob vhodu v objekt. "Glede na prihodnje odločitve pristojnih organov bo mogoče v vili urediti tudi kulturni center, objekt bo obenem omogočal izvajanje protokolarnih in kulturnih dogodkov ter ponujal prostor za izvajanje dejavnosti gospodarske diplomacije," so še navedli na MZEZ.

Slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu in tamkajšnji veleposlanik pa se v vilo Maraviglia ne bosta preselila – veleposlaništvo bo ostalo v sedanjih najetih prostorih, medtem ko je rezidenca veleposlanika pri Svetem sedežu že v lastniškem stanovanju Slovenije v Rimu.

Ocena izpred sedmih let, da bo za obnovo vile potrebnih 2,8 milijona evrov, je po navedbah MZEZ temeljila na takrat veljavnih cenah gradbeno-obrtniških del in ni zajemala vseh potrebnih del. "Ob tem je treba upoštevati, da ne gre za klasično obnovo približno sto let stare meščanske vile, temveč tudi za izvedbo specifičnih prilagoditvenih del, ki so potrebna za vzpostavitev delovanja veleposlaništva," so dodali. Izpostavili so, da "veljavna vrednost projekta obnove Vile Maraviglia v načrtu razvojnih programov predvideva 4.939.062,74 evra", ministrstvo pa je doslej za ta projekt porabilo 3.255.066,79 evra.

Po Kajzerjevem ogledu vile so se sicer na zunanjem ministrstvu pojavili namigi, da bi lahko zunanji minister zaradi dolgotrajnosti del in njihove podražitve odredil nadzor obnavljanja vile.